Rudolfovo

Novo mesto ima gledališče. Ne verjamem, dokler ne vidim. In kaj bi človek lahko boljšega, lepšega počel – namesto ležanja na plažah južnega mediterana, ki je zaradi slabega zdravja in še slabšega vremena bilo prestavljeno za nedoločen čas – kakor da obišče Anton Podbevšek Teater (APT) v Novem mestu. Danes sem si ogledal predstavo, performans, inštalacijo, event, šou… Sej preprost človek več ne več, kako bi to poimenoval.

Bom le kratko strnil nekaj ugotovitev…

1. Ob večernih urah zna biti v okolici bivšega Doma kulture (danes APT) precej osamljeno in temačno. Ne računajte, da boste na predstavo lahko počakali v kakšnem preddverju. Zaradi samote, sumljive okolice in somraka pri stranskem vhodu svetujem vsaj veliko mero previdnosti, razmislite pa tudi o ostrejših varnostnih ukrepih, morda celo kakšnem hladnem orožju.

2. Točno petnajst minut čez napovedano uro pričetka predstave prikupne in prijazne lokalne hosteste – s svojimi baretkami noro spominjajo na Pariz, z ostalo garderobo pa bolj na Gabrje – že odprejo vrata in množice lahko preplavijo APT.

3. Notranjost APT je prijetno obnovljena. Imam nekaj arhitekturnih vprašanj, a pustimo stati… Saj tudi v časih, ko je v teh prostorih še Dedek Mraz raznašal svoja darila, ni bilo vse OK urejeno.

4. Če se po jutru dan pozna, je APT odličen kraj za vse ljudi z najrazličnejšimi socialnimi fobijami. Še posebej so danes lahko na svoj račun prišli antropofobi in homofobi, saj so na predstavi lahko uzrli sila malo bitij svoje vrste. Vseh trideset se nas je trlo v precej prazni dvorani.

5. Ta točka je namenjena finančnemu vidiku predstave, a ker nikakor ne pristajam na Mrkaićevo tezo gledanja kulture skozi novce, naj si s tem belijo glavo sponzorji in donatorji, ki bodo mogli za tehnično in estetsko dovršeno izvedbo predstave odšteti precej več šuškov. Ekipo vsaj 20 umetnikov, ki so sodelovali v inštalaciji, hmh mogoče je bil performens, tudi slovenski kulturni Jezus ne bi nasitil z dobrimi 300 EUR, ki so jih dobili od nas gledalcev. Ne težite meni, prosim. To ni ljubljanska Drama, jaz sem tokrat karto kupil!

6. Predstava Me-Ti, Knjiga obratov je (odrska) uprozoritev izvorno Brechtove ideje, z nekaj posrečenimi intervencijami v besedilo. Očem in ušesom zelo všečen strogi ples besed, glasbe, slike in gibov. Odlična scena in nastopi sodelujočih. Posebna pohvala predvsem ženskemu delu, ki kljub strogi uniformiranosti izraza in težki filozofiji eksistence, še vedno deluje zelo čutno, na trenutke živalsko privlačno. Morda pa samo meni…

7. Nazadnje, a ne najmanj pomembno. Bog pomagaj g. Bergerju (režiser), da bo lahko mirno in dolgo živel s tem, da velika večina ljudi ne bo nikoli razumela njegovih predstav. Naj mu to ne vzame poguma za nadaljnje ustvarjanje. Vsekakor všečno in privlačno, predvsem pa korektno kratko! Morda pa je skrivnost ravno v osebni intrepretaciji nerazumljenega. Tudi ali pa predvsem to šteje. Nekaj izvrstnih dialektičnih biserov je samo že razlog več, da je obisk APT in te predstave res dobra naložba. Tudi, če zunaj ne dežuje!

Bistvo zgodbe je drugje, APT pa res zgolj povod, ko v torek zvečer ni bilo druge alternative, psa pa več kot 6 ur na dan tudi ne gre sprehajati. Namreč namesto na dopust, sem se zaradi bolezni za dva dneva vrnil v domače Novo mesto. Po 48 urah že norim in se tresem. Zdi se mi, kakor da se je ustavil čas. Kaj ustavil, v Novem mestu se morda vrti celo nazaj?! The Twilight Zone? Mesto je skozi oči mladega, energije polnega, odprtega, česarkoli željnjega obiskovalca (beri mi z ustnic) M-R-T-V-O. Saj včasih močno paše, priznam. Morda sem celo pretirano kritičen, ker mi prestolnica narekuje močno drugačen tempo, kjer ni delčka dneva, ko se ne bi kaj dalo, če bi se le želelo… In bi se navadil, gotovo bi se navadil tudi na življenje tukaj. Sploh, če bosta Novo mesto in Ljubljana oddaljena le še pol ure in ne več 70km tako kot včasih. A z vsako minuto več, ki jo prebijem tu, se mi zdi, da ne bi bil srečen. Morda je to samo občutek. Bojim pa se, da je to prej eden izmed razlogov, da se bom v najlepše mesto – Novo mesto – tu in tam vračal zgolj in samo na zelo, zelo lepe obiske.

In ko potepam se okrog, ko je noč in zvezde gledam, spomnim se na svoje mesto, mislim na prijatelje. Grem domov v Novo mesto.   (skupina Rudolfovo, pesem Grem domovo v Novo mesto)

Explore posts in the same categories: Zakaj, Zgodilo se je