Toliko novega
Vre pod mojim pokrovom. Ustvarjalni nemir, poletne želje, življenske odločitve…pravzaprav mi je vseeno, kako fenomen poimenujemo. Dejstvo, da sem obrisal prah z domače tipkovnice je dober znak. Ne vem natančno, kje se napaja ta nenadna sla, ki me žene k pogovoru s samim s seboj, a daje občutek živosti in potence. V tridesetih postane to kar naenkrat zelo pomembno 
Mnogo se je dogodilo od 27.junija 2009, ko sem zadnjič zapisal nekaj vrstic na teh straneh. Vsak dan znova me je opominjal na iskanje dobrega v vsem, kar se dogaja okoli mene. A občutek, da gre vse skupaj prehitro, mi res ne da miru. Ne želim živeti tako! Težko ustvarjam, če tekam…
Explore posts in the same categories: Uncategorized
avgust 23, 2010 at 11:41 am
So časi taki in drugačni. Vsak dan znova je potrebno izbrat nekaj, kar nas spravi v ponovno ravnotežje. Včasih tek, včasih dober koncert, včasih topel objem, včasih bolezen, včasih doza adrenalina, včasih blog in tipkovnica. Je že prav tako
“Včasih moram biti sama,
da ne zgrešim tipajočih korakov časa;
da ne preslišim kamnov in trav.
Ko sem čisto sama,
prislonim uho k zemlji
in občutim, kako ji bije srce.” (Neža Maurer)