Razdevičenje

Piše se 9.1.2008.

Ni bila novoletna obljuba! Kvečjemu dolgoletna želja po izražanju, ki je zavoljo izumrtja peresa in papirja ostala potlačena. Uresničuje pa se danes, ko je črna škatlica – polna interneta – končno na svojem mestu v mojem malem kraljestvu. Z žarečimi očmi sem ga vtaknil. Bil je dolg in tenek. Tudi mojemu prijatelju (H.P.) so se zasvetile oči. Vse je bilo tako kot sem pričakoval, domala še prijetnejše, občutki še intenzivnejši. Skupaj sva stekla na stran (www.wordpress.com) in uresničila, kar je že dolgo tlelo v nama. S prsti sem nežno preletel njegove neizrazite obline in počasi, a zanesljivo, pritiskal na vzvode, ki so počasi pripeljali do vrhunca. Z nasmehom in ponosom sem se v mislih ozrl nazaj, na vse kar je bilo potrebno, da danes z vami delim, kar sem si že dolgo želel.

Naj poenostavim – danes sem končno dobil internetni priključek, razpeljal kable, priklopil svoj računalnik in napisal prvi blog. Ni ravno višek umetnosti. Je pa vsekakor bolje kakor pa če bi stopetdesetkrat napisal “Test, test, test…” Igram se in raziskujem, svakog dana u svakom pogledu sve više napredujem.

Vse to priznam in hkrati obljubljam zanimivejše branje. Malo sebe in veliko vsega, kar me obkroža in o čemer razmišljam, četudi tega ne pokažem. Kar vidim, pa ne povem. Kar čutim, pa zadržim. Kar bi moralo biti izgovorjeno, pa je bil tisti trenutek malce prekratek. Preprosto, iskreno in iskrivo.

Veselim se, da nekatere moje misli ne bodo več zgolj samo moje misli. Več kot delimo z drugimi, bogatejši postajamo.

Dobrodošli “Pri Ježu”.

jurejez.wordpress.com

 

 

Explore posts in the same categories: Zgodilo se je